Oktavijan, Cezarjev pranečak in dedič, ki ga zgodovina pozna pod imenom Gaj Julij Cezar Avgust,  je bil največji slepar antične zgodovine. Spretno je igral republikanca in se hkrati dal imenovati za konzula, ko je bil star nekaj več kot dvajset let, za tribuna ljudstva, ko je imel štirideset let, ter za najvišjega svečenika in cenzorja, ko je bil star petdeset let. S temi funkcijami postane absolutni vladar, položaj monarha pa naredi za deden. Na bojnem ni bil ravno spreten, pri Akciju po zaslugi Agripe premaga Marka Antonija in s Tiberijevo pomočjo razširi rimske meje. Nazadnje, čeprav je bila njegova doba doba progresivnega finančnega propada, konfliktov znotraj senatorskega razreda in ljudskih vstaj v obmejnih regijah, uspe izkoristiti organizacijske in propagandne sposobnosti Mecenata in poetične veščine Vergila, Horacija in Ovidija ter ljudem posreduje mit  in idealizirano podobo samega sebe. Navdušujoča biografija, ki razkriva še neznan obraz najbolj “hvaljenega” cesarja antike.