6 zanimivosti o vrtnicah, ki jih morda še ne poznate

Vrtnice imajo veliko moč. V stoletjih in tisočletjih, kar se ljudje ukvarjamo z njimi, se je spremenilo že skoraj vse, tudi vrtnice same, toda njihova privlačnost je ostala. 

Krono kraljice cvetlic so vrtnicam v zahodnem svetu nadeli že v starem veku in je do danes niso izgubile. O njih obstaja veliko zanimivosti. Nekaj jih predstavljamo v naslednjih vrsticah.

1. Sorte so pri rastlinah tisto, kar so pasme pri živalih.

Kot ni pes enak psu, tudi vrtnica ni enaka vrtnici. Da ne bo razočaranja, kupujmo vrtnice po sortah. Vsaka sorta ima svoje ime. Potomke neke sorte so še bolj podobne materinski rastlini, kot so živali svoji pasmi.

Vse vrtnice iste sorte so genetsko popolnoma enake, zato lahko dosti natančno napovemo, kako bodo primerki neke sorte rasli in cveteli.

2. ‘Prešeren’ (M. Kmecl, 2008) je še vedno edina slovenske sorta, zavarovana z žlahtniteljsko pravico.

Žlahtnitelj lahko v EU novo sorto vrtnice zavaruje za 25 let. Dokler sorto varuje žlahtniteljska pravica, ne sme noben drevesničar te sorte razmnoževati in prodajati, ne da bi prej plačal licenčnino.

Postopek preverjanja nove sorte traja dve leti in ga mora plačati prijavitelj. Če je bil pri tem uspešen, mora vsako leto s pristojbino vzdrževati pridobljeno žlahtniteljsko pravico. Žlahtniteljsko pravico je v EU mogoče uveljavljati za celo bmočje ali samo za eno državo.

3. Sorto ‘Knock Out’ (W. Radler, 2000) nekateri zmerjajo s plevelom, ker raste povsod, tako odporna in robustna je.

Od sodobnih sort pričakujemo, da bodo cvetele celo poletje in jesen. Večinoma vrtnice ne cvetijo neprestano, ampak v več valovih, ki si sledijo z nekajtedenskimi premori. Sodobne sorte lahko v polnem cvetju pričakajo slano, tudi če nas ta doleti šele sredi novembra.

4. Burbonke so dobile ime po Burbonskem otoku (Ile Bourbon), kot se je nekaj časa imenoval Reunion v Indijskem oceanu.

Po izročilu sta se tam v začetku 19. stoletja po naključju skrižali damaščanka in bengalka in eden izmed sejančkov je postal zarodnik v svojem času zelo uspešne skupine vrtnic burbonk. Njihovi glavni žlahtnitelji so bili Francozi.

Kar zadeva zdravje, niso najbolj trdne: ene so dokaj zdrave, druge pa kronične bolnice, ki po mogočnem prvem cvetu hitro ogolijo. Podnebje v osrednji Sloveniji jim precej manj ustreza kot na Primorskem, kjer lahko zrastejo nekajkrat večje in nepojmljivo bogato cvetijo.

5. Predniki vseh vrtnic so šipkovi grmi iz narave.

To je nekaterim težko razumljivo, ker so vrtnice tako drugačne od šipkovih grmov. Stoletja in tisočletja žlahtnjenja je vrtnice močno oddaljilo od prednic s preprostimi cvetki s petimi cvetnimi lističi.

V Sloveniji uspeva v naravi nekaj več kot dvajset vrst divjih šipkov. Večina cveti kratek čas in ima pusto belo ali rahlo rožnato cvetje, ki hitro premine.

6. Zanimanje za vrtnice na Slovenskem ni od včeraj. Iz 14. ali 15. stoletja izvira auersperški rokopis, imenovan tudi turjaški fragment, na katerem je ohranjen del najstarejše pesmi v slovenščini, ki govori o vrtnici.

V njem je stih: »Rasi in ljubi me, luba moja gartroža rumena.«

O tem, ali gre za trubadursko ljubezensko pesem v slovenščini ali za versko hvalnico, so mnenja različna.

Besedilo je iz knjige VRTNICE, gojenje in sorte, ki jo lahko polistate in naročite TUKAJ.