Leta 1564 je habsburški nadvojvoda Karel II. obiskal Ljubljano, naslednji dan pa se je odpravil na lov v dolino Kamniške Bistrice. Divjad, ki jo je uplenil domači lovec Lenart Sprunk iz Gozda (Spitzholz), so pripravili za slavnostno kosilo nadvojvode in njegovega spremstva.
Po tem dogodku so Kamničani jed poimenovali firštov golaž. Ime se navezuje na kneza oziroma nemško besedo Fürst, kakor so imenovali Karla II.
Firštov golaž Kamničani pripravljajo še danes, v njegovi pripravi pa se tudi pomerijo. Izvorni recept se skozi stoletja najverjetneje ni ohranil, kar je za tradicionalno kuhinjo nekaj povsem običajnega. Jedi so se namreč spreminjale, dopolnjevale in prilagajale sestavinam ter okusu posameznega časa.
V knjigi Diši po domačem je predstavljen recept Gostilne pri Podkvi iz Kamnika. Posebnost te različice je kombinacija srninega in jelenovega oziroma damjakovega mesa, jurčkov, korenaste zelenjave in rdečega vina. Piko na i doda hrustljava krompirjeva skorjica s kislo smetano in rumenjaki.
Potrebujemo:
Za krompirjevo skorjico:
Drobno sesekljano čebulo na masti zlato rumeno prepražimo. Dodamo na kocke narezano meso in ga med mešanjem dobro popečemo.
Zeleno, kolerabo in korenje narežemo na drobne kocke. Skupaj z narezanimi jurčki in strtim česnom jih dodamo mesu. Posolimo, popopramo in prilijemo rdeče vino. Po potrebi dolijemo še toliko vode, da so sestavine prekrite. Na zmernem ognju kuhamo približno uro in pol, da se meso zmehča.
Kuhan golaž prelijemo v glinen pekač. Po vrhu razporedimo kuhane krompirjeve rezine in jih prelijemo z mešanico kisle smetane in rumenjakov. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, toliko časa, da nastane lepo zlato rumena in hrustljava krompirjeva skorjica.
Firštov golaž ponudimo vroč kot samostojno jed, po želji s kosom domačega kruha.
Firštov golaž je le ena izmed številnih jedi, ki pričajo o bogastvu slovenske kulinarične dediščine. Vsaka pokrajina, vsak kraj in marsikatera domača kuhinja skrivajo zgodbe, ki bi jih bilo škoda pozabiti.
Prav zato je nastala knjiga Diši po domačem avtorice Marije Merljak. Na kar 408 straneh prinaša več kot 300 receptov, pripovedi, spominov, lokalnih poimenovanj in običajev iz slovenskih pokrajin. In je zato dragocen zapis znanja in izročila, ki se je stoletja prenašalo iz roda v rod.
Vabljeni, da prelistate knjigo Diši po domačem in odkrijete še druge slovenske jedi, njihove zgodbe ter okuse, ki nas povezujejo s preteklostjo in navdihujejo prihodnje generacije.