Pljučnik je ena tistih spomladanskih rastlin, ki jih zlahka spregledamo, a skriva izjemno bogastvo zdravilnih lastnosti. Je že stoletja cenjen v ljudskem zdravilstvu, danes pa znova pridobiva pozornost vseh, ki iščemo naravne pristope k dobremu počutju. O njegovi tradicionalni uporabi in zanimivostih lahko več preberemo tudi v knjigi Rož’ce na krožniku, avtorice Darje Požun, kjer je pljučnik predstavljen kot ena izmed pomembnejših rastlin za podporo dihalom.
Pljučnik (Pulmonaria officinalis) uspeva predvsem v vlažnih gozdnih tleh, ob robovih gozda in na senčnih travnikih. Spomladi nas razveseli z rožnatimi ali vijoličnimi cvetovi, njegovi dlakavi listi s srebrnimi lisami pa so značilnost, po kateri ga hitro prepoznamo.
Rastlina je priljubljena tako med zeliščarji kot tudi med vrtnarji, saj je nezahtevna in vrtu doda nežne pomladne barve. V knjigi Rož’ce na krožniku je pljučnik opisan tudi kot simbol starega zeliščarskega znanja, kjer so obliko listov povezovali s pljuči in rastlino uporabljali predvsem pri težavah z dihali.
Pljučnik je znan predvsem kot rastlina za podporo dihalnim potem. Tradicionalno so ga uporabljali pri kašlju, prehladih, bronhitisu in hripavosti, saj deluje pomirjujoče, protivnetno in blaži kašelj.
Pomembne učinkovine v pljučniku so:
Prav kremenčeva kislina naj bi pomagala pri rahljanju sluzi in lajšanju dražečega kašlja. Avtorica v knjigi Rož’ce na krožniku poudarja, da je pljučnik cenjen tudi zaradi svojih blagih protibakterijskih in protivnetnih lastnosti, zaradi katerih se uporablja pri različnih vnetjih ter celo pri negi kože in celjenju ran.
Poleg dihal ima pljučnik lahko pozitiven vpliv tudi na prebavo, saj spodbuja izločanje sluzi in lahko pomaga pri želodčnih težavah.
Pljučnik lahko uporabljamo na več načinov, najpogosteje kot čaj, tinkturo ali sirup.

2 žlički posušene rastline prelijemo s 150 ml vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 5 do 10 minut. Sveže pripravljen čaj pijemo večkrat dnevno. Poleg podpore dihalom ga nekateri uporabljajo tudi pri občutku napihnjenosti ali zastajanju vode v telesu.
300 g svežih listov in cvetov prelijemo s 500 ml 70-odstotnega alkohola in pustimo stati dva tedna v temnem prostoru. Precejeno tinkturo uporabljamo v krajših kurah; običajno 15 kapljic, razredčenih v vodi, trikrat dnevno.
30 g suhih listov prelijemo s 500 ml vode in pripravimo močan čaj. Dodamo približno 150 g sladkorja ali medu ter po želji nekaj kapljic limonovega soka. Na blagem ognju kuhamo 10 do 15 minut, da se tekočina zgosti, nato sirup shranimo v temno steklenico.
Takšne tradicionalne priprave so podrobneje opisane tudi v knjigi Rož’ce na krožniku, kjer avtorica Darja Požun poudarja pomen zmerne in premišljene uporabe zdravilnih rastlin.
Mnogi ne vedo, da je pljučnik uporaben tudi v kuhinji. Njegovi mladi listi imajo presenetljivo svež in blag okus, podoben kumaram, zato se lepo podajo v različne jedi.
Dodamo jih lahko v:
Zanimiva ideja je tudi cvrtje listov v testu za palačinke ali priprava svežega soka in sirupa, ki sta priljubljena v ljudski kulinariki.
Na oljčnem olju popražimo čebulo, dodamo na kocke narezan krompir, zelje in timijan ter zalijemo z zelenjavno osnovo. Ko je krompir mehak, dodamo liste pljučnika in kuhamo še nekaj minut. Juho začinimo po okusu.
Sveže liste pljučnika zmešamo z avokadom, kuhanimi jajci in rdečo čebulo. Prelijemo z oljčnim oljem in balzamičnim kisom ter okrasimo s peteršiljem. Tako dobimo hranljiv in lahek obrok.
Srebrne lise na listih naj bi po ljudskem izročilu spominjale na pljuča, zato je rastlina dobila ime pljučnik. Čaj ali sok iz pljučnika so včasih priporočali tudi pevcem, saj naj bi pomagal pri hripavosti in utrujenem glasu.
Pljučnik je tako mnogo več kot le skromna gozdna rastlina. Je del bogate zeliščarske tradicije, ki jo ohranjajo tudi sodobni zapisi, kot je knjiga
Rož’ce na krožniku avtorice Darje Požun. Če radi raziskujemo naravne poti do dobrega počutja, je pljučnik vsekakor rastlina, ki jo je vredno bolje spoznati.
Še več receptov in idej najdete v knjigi Rož’ce na krožniku. Kliknite na naslovnico in pokukajte vanjo.