Pridelava kakovostnega semena in hitri kalilni test

Proti koncu februarja zadnjič pregledamo semenice in jih presadimo na stalno mesto. Med semenice sodijo korenje, podzemna koleraba, repa, črna redkev, čebula, šalotka in jare sorte česna. Če imamo semenice na voljo v zadostnem številu, odstranimo vse tiste, ki so že začele odganjati. Takšne rastline praviloma dajo slabše seme.

Za uspešno pridelavo semena mora cveteti najmanj 20 rastlin iste vrste. Ker lahko nekatere rastline propadejo še pred ali med cvetenjem, jih je smiselno posaditi vsaj 25. Tako si zagotovimo dovolj veliko in kakovostno populacijo za seme.

Na vrtu posebej označimo najlepše in najbolj zdrave rastline motovilca, ki jih bomo pustili za seme. Poskrbimo, da imajo dovolj prostora – najmanj 20 cm, še bolje 30 cm med rastlinami. Enako velja za špinačo, ki potrebuje še več prostora, približno 30 do 40 cm med rastlinami. Ker špinača močno zraste v višino, ji je priporočljivo postaviti oporo, na primer mrežo za kumare, ki jo napnemo približno 30 cm nad tlemi. Tako preprečimo poleganje in olajšamo pobiranje semena.

Tudi pri čebuli moramo poskrbeti za dovolj prostora, saj le dobro razvita in zdrava rastlina tvori kakovostno seme.

Seme motovilca lahko pridelujemo tako iz jesenske kot iz spomladanske setve. Križanju med sortami se lahko izognemo tako, da izberemo setve, katerih cvetenje časovno ni hkratno.

HITRI KALILNI TEST SEMENA

foto: Shutterstock

Kalilni test nam pokaže, ali so semena še uporabna za setev.

Sedaj je čas, da preverimo semena, ki so nam ostala od lanske sezone. S preprostim kalilnim testom hitro ugotovimo, ali imajo še dovolj kalilne moči.

Potrebujemo:

• posodico,
• papirnato brisačo,
• vodo,
• prozorno folijo ali pokrov,
• 5 do 10 semen iz vsake vrečke.

Semena položimo na vlažno (ne mokro) papirnato brisačo, jih pokrijemo in postavimo na toplo mesto. Večina vrtnin kali najbolje pri temperaturi med 20 in 25 °C.

Če v nekaj dneh začnejo poganjati koreninice in klični listi, je seme primerno za setev. Če po 10 do 14 dneh semena ne vzklijejo, jih brez slabe vesti zavržemo. Za zadovoljivo kalivost naj vzklije vsaj 75 % preizkušenih semen.

S pravočasnim preverjanjem semen si lahko prihranimo veliko razočaranj na gredi.

Pogoji kalitve so ključni

Če seme kali v neugodnih razmerah, je kalitev počasnejša ali pa je sploh ni. Tudi sveže, dobro shranjeno in pravilno pobrano seme ima v premokri, presuhi ali predvsem prehladni zemlji velike težave s kaljenjem. V takšnih razmerah seme porablja zaloge hranil, ne da bi uspešno vzklilo.

Zato v slabih pogojih pogosto vzklije le seme z veliko zalogo hranil, na gredi pa se to pokaže kot zelo slaba ali neenakomerna kalivost.

Zdravje rastlin je osnova dobrega semena

Pri pridelavi lastnega semena moramo biti pozorni na številne dejavnike, najpomembnejše pa je zdravstveno stanje semenic. Seme vedno pridelujemo le iz zdravih, močnih in tipičnih rastlin, saj se bolezni in slabosti pogosto prenašajo tudi na naslednje generacije.

Več o pridelavi lastnih semen lahko preberete v knjigi SEMENARSTVO:
https://shorturl.at/1KjJb