Maj, mesec ljubezni, je tudi v naravi najlepši mesec. Še vedno moramo biti precej potrpežljivi z vrtom in ne prehitevati. Sejemo in sadimo že veliko rastlin, a vreme nam lahko pri tem zelo nagaja. Pred začetkom dela se le ozrimo v nebo, preverimo vremensko napoved, predvsem pa ugotovimo, ali je zemlja že dovolj ogreta.

Maja poleg obilice vrtnarskega dela tudi uživamo, saj je narava dokončno prebujena. Ni samo delo tisto, ki polni dušo in srce. Vrt je namenjen zdravju, veselo srce in umirjena duša pa sta pogoj, da je zdravo tudi telo.

ZELENJAVNI VRT

Vsi vemo, zakaj so naši predniki ta mesec poimenovali veliki traven. Maja je trava že primerna za košnjo, narava pa lepa, bujna in zelena. Zdaj je vrt za mnoge najlepši. V tem mesecu je na vrtu veliko dela, sadimo, sejemo, presajamo in tudi že pobiramo pridelke. Maja je pridelek meseca solata. Ta čas jo je največ, zato je smiselno saditi sadike, saj tako nadzorujemo njeno količino. Ne pozabite okopati in zrahljati zemlje okrog prvih setev. V zbiti zemlji mlade rastline ne bodo uspevale dobro. Če je več dni zaporedoma toplo in suho vreme, je treba tudi zalivati. Še posebno čebulo in česen, ki potrebujeta v tem obdobju veliko vode.

V sredini meseca sadimo plodovke. Strehice nad paradižnikom so koristne in v vlažnem poletju zelo uporabne, zato jih le naredite.

Sejemo poletne solate, še vedno so to spomladanske sorte, mehkolistni majska kraljica in atrakcija, ki ju lahko sejemo sočasno, pridelek pa dozori v tedenskem presledku. Sejemo in sadimo tudi ameriško rjavko, gentilino in ljubljansko ledenko. Z endivijo še počakamo, saj je zanjo še prezgodaj, ker je pridelana v poletni vročini trda in žilava. Tudi v cvet rada pobegne, če je ne redčimo pravočasno. Poletne sorte endivije veliko bolje uspejo, če posadimo sadike s koreninsko grudo in pozneje rastline redno zalivamo. Endivijo lahko kombiniramo z nizkim stročjim fižolom, kolerabico, porom, zeljem, za sajenje cvetače in brokolija pa je konec maja že prepozno.

Šele drugi teden maja začnemo sejati visok fižol. Prezgodnje setve vedno prinašajo veliko listne mase in manj cvetenja ali pa zaradi goste listne mase stroki hitreje zbolijo.

Na vrt posadimo tudi cvetlice in zelišča. Ob krompir in jajčevce posadimo kapucinke in ognjič, med solatnice pa koper ali janež. Med kapusnicami naj rastejo kamilice. Ob fižolu je obvezen šetraj, ob plodovkah pa bazilika. Še kakšno cvetoče zelišče in predvsem rožico posadimo kot vabo za koristne žuželke na zelenjavnem vrtu.

V začetku meseca znova posejemo paradižnik. Pozno sajen paradižnik (junij) bo bolje uspeval jeseni. Zato je modro zdaj posaditi prve sadike za poletni pridelek, konec junija pa ga znova sadimo za pozno jesen in začetek zime. Paradižnik, presajen konec junija, bo začel roditi nekje v sredini avgusta.

Za sadike seveda še vedno sejemo solato, konec meseca pa že tudi prezimne sorte radiča in še vedno lahko sejemo blitvo. 

V drugi polovici meseca posadimo na prosto paprike, jajčevce, feferone in čilije. Njihovi dobri sosedje so solata, kapucinke in ognjič. V ogreto zemljo sadimo še lubenice in melone. Izmed radičev se zdaj sejemo le tržaški solatnik, vse druge sejemo od junija.

Travniki so polni cvetočega regrata. Naberemo in posušimo cvetove, dele rastline in korenine. Pripravek je namreč odlično krepčilno sredstvo za vse zelenjadnice na vrtu.

RASTLINJAK

Redno odstranjujemo zalistnike pri paradižniku, saj ti samo jemljejo hrano glavnemu poganjku s plodovi. Med paradižnikom že lahko pobiramo prvo solato. V večjih rastlinjakih si pustimo nekaj prostora in vanje posadimo nekaj paradižnika in kumar šele konec junija. Potem je sredina maja čas, ko znova posejemo paradižnik.

Maja je najpomembnejše opravilo redno, enakomerno zalivanje rastlin in zračenje. Čez dan moramo rastlinjak odpirati, če so noči še hladne, ga zvečer zapremo.

Plodovke potrebujejo redno, enakomerno preskrbo z vodo, drugače se na plodovih zelo hitro pojavi gnitje muhe plodu – pomanjkanje kalcija. To je posebno pomembno v rastlinjaku, saj so rastline povsem odvisne od nas. Zalivamo tako, da je vsa površina ves čas dovolj namočena, pomagamo pa si z zastiranjem tal. Na prostem dajemo prednost naravnim zastirkam – slami, senu, pokošeni travi – v rastlinjaku pa ima zastirka še dodatno nalogo, saj preprečuje visoko zračno vlago. Zato je primernejša folija.

Ko začnejo plodovke cveteti in opazimo prve plodove, začnemo tudi redno gnojiti liste s kalcijem. V rastlinjaku so temperature višje kakor na prostem, zato lahko začne zelo hitro primanjkovati kalcija v plodovih. Samo z rednim dodajanjem skozi liste (seveda ob rednem zalivanju) lahko to preprečimo.

Veliko kalcija je v razredčenem mleku, namočenih koprivah ali preslici pa tudi v pripravkih iz izvlečkov morskih alg.

VISOKE GREDE

Na visoki gredi je že bujno, saj rastline rastejo hitreje. Redno skrbimo za to, da vsako izpraznjeno mesto takoj zapolnimo z novo rastlino, zato je smiselno, da se vsi lastniki visokih gred čim prej naučimo lastne pridelave sadik, seveda s koreninsko grudo.

Tudi na visoke grede sadimo plodovke šele maja. Vse plodovke naj imajo oporo, da ne bodo zavzele preveč prostora. Kumare in bučke lahko rastejo tudi ob robu in se povesijo iz grede. Visoki fižol lahko pustimo rasti navzdol, vendar vedno ne bo ubogal in mu bomo morali pri tem pomagati. Pridelek bo manjši, zato je bolje saditi nizki fižol večkrat. Tudi nizki fižol lahko vzgojimo iz sadik s koreninsko grudo ali pa visokemu damo oporo.

Še pozornejši moramo biti na izsuševanje, visoke grede so veliko hitreje suhe kakor zemlja na vrtu. Zato potrebujejo redno zalivanje.

----------------------------------------------------------------------------------------------------

Objavljeni setveni koledar je pripravljen na podlagi Luninih bukev 2025, ki so nepogrešljiv pripomoček za vse, ki želijo kmetovati in vrtnariti v harmoniji z naravo. Vsebujejo lunin setveni koledar, ki pomaga izbrati najboljše dni za setev, sajenje, obrezovanje in druge vrtnarske naloge, ob upoštevanju luninih men. Poleg tega ponujajo koledar vrtnih opravil po mesecih, letni horoskop ter številne druge koristne informacije, ki so jih pripravili strokovnjaki, med njimi tudi Miša Pušenjak. S pomočjo Luninih bukev boste bolj učinkovito načrtovali svoja opravila in izboljšali pridelek.

Redna cena Luninih bukev je 9,90 EUR + 3,90 EUR poštnina.

Vendar pa se lahko pridružite stalnim naročnikom na Lunine bukve in koledar prejmete le za 7,90 EUR z vključeno poštnino! Naročilo lahko oddate na e-mail naslov zalozba@czd-kmeckiglas.si ali pokličite na telefon št.: 01 473 53 81 do konca septembra 2025.

Ne zamudite ugodne ponudbe – poskrbite, da boste pripravljeni na na obilen pridelek že zdaj!

----------------------------------------------------------------------------------------------------