Rastline se počasi pripravljajo na zimo. Vsa hranila iz listov gredo v korenine, kjer bodo naslednje leto pomagala mladim poganjkom pognati v novo življenje. Jesenski vrt je pisan, barvit, prelep, listje pa tudi odličen izolacijski material. Z njim zavarujemo korenine trajnic, ki so izgubile liste, pokrijemo tudi prazne grede na vrtu, da bodo imeli deževniki naslednje leto dovolj hrane, v zdrobljenem listju lahko tudi hranimo gomolje ter korenine cvetlic in vrtnin. Če nam ostaja čas, je modro na vrtu že zdaj postaviti krmilnice za ptice, kupe vej in listja za zimsko bivališče ježkov ter hotele za koristne žuželke.

ZELENJAVNI VRT

Na vrtu pobiramo zelenjavo in jo shranjujemo za zimo. Pomembno je, da jo zamrznemo, vložimo ali posušimo svežo. Sproti jo izkopljemo in poberemo samo toliko, kolikor je bomo tudi lahko pospravili.

Korene pese, korenja, kolerabe najprej izkopljemo, listje porežemo tako, da ostane na njih še centimeter pecljev, nato posušimo v zračnem prostoru in šele suhe shranimo v kleti. Najbolje se hranijo v pesku ali žagovini, zelo uporabno je tudi listje. Korenovke in gomoljnice, ki jih bomo shranili tako, naj bodo povsem zdrave, brez ran.

Česen, čebulo in šalotko skladiščimo v suhem prostoru (od 60 do 70 odstotkov zračne vlage), pri temperaturi približno 5 stopinj.

Na vrtu ostaja še radič, kapusnice in tudi por. Pospravljamo predvsem poletno solato, za njo pa endivijo. Radiča in kapusnic ne prekrivamo z agrokopreno.

Še vedno pa sejemo zimsko solato, motovilec, rukvico, špinačo in zimski tolščak. Prezimne solate so manjša posebnost naših krajev, zato ni na voljo veliko sort. V drugi polovici meseca pa lahko v delu Slovenije, ki je na nadmorski višini nad 500 metri, sadimo jesenske in spomladanske sorte česna. Prav druge je bolje saditi že jeseni, saj je lahko s sajenjem spomladi veliko težav. Česna ne gnojimo, ker ne prenaša gnojenja z organskimi gnojili. Stročkamo ga tik pred sajenjem. Največje stroke posadimo na razdaljo 10 centimetrov v vrsti in 30 centimetrov med vrstami.

V lonce posadimo nekaj rastlin korenastega peteršilja, naj še kar nekaj časa ostane zunaj. Vanje posadimo tudi drobnjak. Porežemo ga in damo v zamrzovalnik za štirinajst dni. Po odmrznitvi se odzove tako, da začne rasti.

RASTLINJAK

V začetku meseca zagotovo porežemo vrhove paradižnika, tako bodo že zasnovani dozoreli. Pod paradižnik pa posejemo zimsko solato, motovilec in špinačo. Pospravimo ostanke vigne, kumar in bučk, namesto njih pa posadimo nekaj čebulčka ali sadik za mlado čebulo, presadimo z vrta korenasti peteršilj in zeleno.

Posejemo tudi rukvico, azijske listnate rastline, zagotovo pa tudi zimski tolščak. Tako bomo imeli na voljo vitamine vso zimo. Še vedno lahko posejemo tudi korenček ali peteršilj za zimo.

Vedno pa del površine namenimo setvi rastlin za zeleno gnojenje, saj pomembno poživijo kolobar. Nekatere imajo tudi rahlo razkuževalno vlogo. Med njimi so najbolj znane križnice, kot so bela gorjušica, oljna in meliorativna redkev. Prvi dve razkužujeta, rahljata tla in jih bogatita z organsko maso, zadnja pa izrazito rahlja tla. Če imamo v rastlinjaku ozek kolobar, bodo te rastline rešile naše težave.

VISOKE GREDE

Oktober je najboljši mesec za pripravo novih visokih gred za prihodnje leto. Na voljo imamo veliko ustreznega materiala, dnevi pa so še topli. Zato se bo organski material že začel razkrajati in bo spomladi hitreje ogrel zemljo. Ko gredo pripravimo, jo na debelo prekrijemo z listjem, travo ali koruznico. Seveda pa tudi nanjo posadimo zimsko solato, čebulček, lahko tudi česen, posejemo motovilec, rukvico, špinačo in zimski portulak (tolščak).

Jeseni je koristno posejati tudi seme ognjiča in kamilic, saj se bodo spomladi hitreje razrastle. Seme obeh rastlin potresemo po gredi in ga ne prekrijemo z zemljo.

----------------------------------------------------------------------------------------------------

Objavljeni setveni koledar je pripravljen na podlagi Luninih bukev 2025, ki so nepogrešljiv pripomoček za vse, ki želijo kmetovati in vrtnariti v harmoniji z naravo. Vsebujejo lunin setveni koledar, ki pomaga izbrati najboljše dni za setev, sajenje, obrezovanje in druge vrtnarske naloge, ob upoštevanju luninih men. Poleg tega ponujajo koledar vrtnih opravil po mesecih, letni horoskop ter številne druge koristne informacije, ki so jih pripravili strokovnjaki, med njimi tudi Miša Pušenjak. S pomočjo Luninih bukev boste bolj učinkovito načrtovali svoja opravila in izboljšali pridelek.

LUNINE BUKVE 2026 cena 9,90 EUR + 3,90 EUR poštnina.

NAROČANJE:

zalozba.kmeckiglas.com

zalozba@czd-kmeckiglas.si

01 473 53 81

----------------------------------------------------------------------------------------------------